temperatura 22°C
smer vetra V
hitrost 1.6m/s

Fabianijevo leto 2015

Fabianijevo leto 2015
150. obletnica rojstva arhitekta Maksa Fabianija 
 

Maks Fabiani je bil rojen v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu, 29. aprila 1865.

Bil je velik Kraševec, katerega bogata materialna in duhovna zapuščina nas v teh krajih spremlja na vsakem koraku. Njegova dela nam razkrivajo samosvojega ustvarjalca, naprednega inženirja ter tenkočutnega oblikovalca prostora. Arhitekt Fabiani, je bil tudi pronicljiv mislec, inovator in vizionar, človek velikih mest in domačin iz Krasa. Njegov opus vključuje zasnove impozantnih mestnih palač, urbanistične ureditve velikih mest in trgov kot tudi na videz obrobne posege v manjših krajih in vaseh na Goriškem in na Krasu – veliki arhitekt Avstro-Ogrske monarhije se je enim in drugim posvečal z isto natančnostjo in strokovno odgovornostjo. 

V letošnjem letu obeležujemo njegovo 150 letnico rojstva. Občina Komen bo to obletnico obeležila s številnimi dogodki. Osrednja dva dogodka bosta maja z otvoritvijo razstave Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel, in oktobra, ko bo voda v Ferrarijevem vrtu ponovno stekla po obnovljenem Fabianijevem vodovodnem sistemu. V tem letu pa se bodo v občini Komen zvrstili še številni drugo dogodki, kot so prireditve, razstave in literarni večeri, ki bodo obeleževali to pomembno obletnico Maksa Fabianija. 

150. obletnica rojstva arhitekta Maksa Fabianija koledar

Maks Fabiani je bil eden od štirinajstih otrok očeta Antona in matere Charlotte. Maks je osnovno šolo obiskoval v domači hiši,nadaljeval pa je z obiskom realke v Ljubljani. Po srednji šoli je nadaljeval s študijem arhitekture na Dunaju. Izkazal se je s svojim znanjem ter doktoratom za urbanistične dosežke. Za tem je postal znan ustvarjalec in predvsem priljubljen v dvornih krogih, kjer je tudi sodeloval z Avstro-ogrskim prestolonaslednikom Francem Ferdinandom.

 

Arhitekt in urbanist monarhije


Fabianijeva dunajska leta so se začela leta 1883 s študijem na Tehnični visoki šoli.

Kot samostojni ustvarjalec se je Fabiani najprej uveljavil v urbanizmu. Njegova kariera se je nadaljevala v velikem slogu, saj je poleg dela na pomembnih naročilih postal asistent na stolici za kompozicijo Visoke tehnične šole na Dunaju, leta 1902 mu je bil podeljen častni doktorat, istega leta je bil imenovan za izrednega profesorja »ad personam«, leta 1917 pa za rednega profesorja na isti šoli.

V samem centru Dunaja je Fabiani postavil več stavb, nekatere so bile uničene ali spremenjene, nekatere še danes dajejo pečat mestnemu središču.

 

Palača Portois&Fix, MF1
Palača Urania, mf
Palača Artaria, mf

 

 

 

 

 

 

 

 



Foto: Palača Palača Portois & Fix, 1898-1900, Palača Urania, 1905-1910,   Palača Artaria, 1900-1901

  

Vizionar razvoja Ljubljane,

Arhitektovi začetki ustvarjanja v Sloveniji se pričnejo leta 1898, ko mu je mesto Ljubljana ponudilo častno nalogo, da izdela načrt kako naj se obnavlja in pozidava del mesta, po rušilnem potresu 1895.

Regulacija Ljubljane po potresu leta 1895 je bilo prvo pomembnejše samostojno Fabianijevo delo na področju urbanizma. Njegov načrt je v mestu poskušal ohraniti najpomembnejše značilnosti v organizaciji ulic in trgov v navezavi s ključno vlogo grajskega griča. Obenem je predvidel mesto, kot se bo razvijalo v prihodnosti. Najpomembnejši element načrta je v tem pogledu obvozna cesta, »ring«, izvedena le delno.

 Njegovi dosežki v Ljubljani:

 

Slovenski trg, mf

 

 

  

 

 

Foto: Slovenski trg, 1899-1902

Trg je, kljub kasnejšim spremembam, najlepši secesijski ambient v Sloveniji. Njegova največja kvaliteta je celovitost urbanistične ureditve in arhitekture.

 

Krisperjeva hiša, mf

 

 

 

 

 

Foto: Krisperjeva hiša, 1900-1901

Prvo zgrajeno stavbo na Slovenskem trgu odlikujeta bogata uporaba secesijskega okrasja in vogalni stolpič, ki je postal zgled za ostale arhitekture trgu.

 

Druga dela
Hribarjeva hiša, 1902-1903
( Župan Hribar je, poleg javnih naročil, Fabianiju zaupal tudi gradnjo svoje hiše. Stavba je zasnovana na podlagi kocke kot osnovnega merila stavbe, na podlagi katerega sta zasnovana tloris in pročelje), 

Bambergova  hiša, 1906-1907,

Dekliški  licej  Mladika
, 1906-1907, (Gradnjo prve srednje šole za dekleta na Slovenskem so financirali slovenski podjetniki s podporo župana Ivana Hribarja. Šlo je za pomemben narodno–politični projekt.),

Jakopičev paviljon, 1908,  porušen 1964.

 

Trst

Fabianijeva arhitektura v Trstu je maloštevilna, vendar tri njegove palače stojijo na ključnih, reprezentančnih točkah mesta, kjer je promet še vedno najživahnejši.

Narodni dom ts, mf

 

 

 

 

 

Foto: Narodni dom, 1902-1905

Večnamenska mestna palača je bila projektirana kot središče slovenske skupnosti v Trstu.
V stavbi je bilo več gledaliških dvoran, telovadnica, kegljišče, kavarna, restavracija, hotel visoke kategorije, hranilnica, več stanovanj, sedeži različnih društev, tiskarna.

 

Palača Stabile ts, mf

 

 

 

 

 

  

 

 


Foto: Palača Stabile, 1905-1906

 

Hiša Bartoli, mf

 

 

 

 

 

 

 

 

Foto: Hiša Bartoli, 1906-1908


Gorica

 V Gorici je Maks Fabiani deloval najdlje in to v različnih zgodovinskih in političnih okoliščinah, ki so oblikovale mesto.

Trgovski dom go, mf

 

 

 

 

 

Foto: Trgovski dom, 1903–1905

Monumentalna vogalna stavba na najpomembnejši goriški ulici je gostila trgovine, restavracijo, sedež banke, sedeže več društev, različne pisarne, več stanovanj, telovadnico, gledališče, dve manjši dvorani, bar, knjižnico, čitalnico.  Trgovski dom je še danes ena najbolj prepoznavnih goriških stavb.

   

Snovalec regionalnega razvoja Goriške in Krasa

Leta 1917 je Fabiani prevzel vodenje urada za prenovo po vojni razrušene Goriške. Na Dunaj se ni več vrnil, pustil je tudi profesorsko službo. Kot vzrok za to je navedel moralno obvezo, ki jo je čutil do prenove v vojni porušenih krajev. V obdobju med letoma 1917 in 1922 je Fabiani izdelal skoraj 100 regulacijskih načrtov za bolj ali manj poškodovana mesta in vasi na območju med Bovcem in morjem.

V načrtih kraja je predvidel ureditev središča kraja, oblikovanje javnega prostora in razširitev omrežja cest. Največ pozornosti je pri ureditvah dal šoli, cerkvi, gostilni in pokopališču, poglavitnim točkam krajevnega življenja.

Kraji za katere je pripravil načrte: Kostanjevica na Krasu, Temnica, Šempeter, Kanal ob Soči, Gradišče ob Soči, Gorica.

 

Vila Storič Komen, mf

 

 

 

 

 

Foto: Vila Storič - Zdravstvena postaja Komen, 1934-1935

 

Štanjel in Kobdilj

Fabianijevo dvajsetletno delo in desetletno županovanje med obema vojnama, je Štanjelu pustilo neizbrisen pečat. Postavil je temelje za dolgoročen razvoj naselja, ki se kot osnovna izhodišča navezujejo na obstoječe danosti prostora in ostajajo skorajda nespremenjena vse do danes.

 

Grajske prostore je prenovil tako, da so postali osrednji prostor družbenega dogajanja, večnamensko središče, kar je bila za tiste čase konceptualna novost. Tu so bili občinski prostori, šola, vrtec, knjižnica, zdravniška ordinacija, kinodvorana. Na grajskem dvorišču so se odvijali poletni plesi, koncerti in gledališke predstave. V drugi svetovni vojni je bil grad uničen. 

Fabianijeva zapuščina Štanjelu in Kobdilju :

  1.          Kompleks vile Ferrari (1920-1935)
  2.          Prenova gradu, Štanjel (okoli 1929-1938)
  3.          Vhodni stolp, Štanjel, obnova (1931)
  4.          Stolp na vratih, Štanjel, obnova
  5.          Ureditev trga s stopniščem in klančino pred cerkvijo sv. Danijela, Štanjel (okoli 1930)
  6.          Obnova »Romanske hiše«, Štanjel (1935)
  7.          Casa del Fascio / Zadružni dom, Štanjel (1938)
  8.          Preureditev vojne bolnice v Hotel Miramonti, Štanjel (1934)
  9.          Ureditev vhoda na vojaško pokopališče, Štanjel (okoli 1930)
10.          Nagrobnik za mamo Charlotte, pokopališče Kobdilj (1923)
11.          Mahničeva domačija, Kobdilj, obnova
12.          Ureditev Vile Maks, Kobdilj (okoli 1930)
13.          Ureditev zajetja vode in napajališča, Kobdilj (okoli 1930)
14.          Domačija Fabiani

 

Ferrarijev vrt, mf

 

 

 

 

 

Foto: Ferrarijev vrt

 

V letih od 1930 do 1940 je tako Fabiani uredil vhodni stolp v Štanjel, pred cerkvijo svetega Daniela uredil trg in stopnišča s klančino, preuredil hotel Miramonti in zgradil stavbo Fascia, današnji zadružni dom. Za brata Vilhelma in zase je v rodnem Kodbilju zgradil vilo Max, uredil vodno zajetje in napajališče, ter uredil družinsko grobnico.

Fabiani se je po vojni kljub veliki starosti vključil v ponovno obnovo kraja in izdelal številne načrte za obnovo javnih stavb in stanovanjskih hiš. Leta 1947 kjer jepri starosti 97 let leta 1962 umrl.

Leta 2000 je bila urejena Fabianijeva krožno pot, ki vodi vse od vile Ferrari v Štanjelu pa do posestva Fabianijevih v Kodbilju in nazaj.

 

Rodbina Fabiani

Fabianijeva družina, po domače Serzentovi iz Kobdilja, je bila ena najuglednejših in najbogatejših v okolici, njihova posest je obsegala predvsem veliko vinogradov. Obogateli naj bi s prodajo vode, saj so imeli v lasti enega redkih stalnih vodnih virov na Krasu. Njihova domačija v gornjem Kobdilju je bila pravi kmečki dvorec z znamenito večstoletno murvo na dvorišču. Člani družine so večinoma zasedali pomembne službe v javni upravi, vojski in drugje.

Maksova starša sta bila Anton Fabiani in tržaška plemkinja nemškega rodu Charlotte von Kofler, njuna ljubezenska zgodba je opisana v knjigi Renata Ferrarija Murva Fabianijevih – stoletje miru na Krasu. Maks je odraščal v okolju, kjer je bila trojezičnost nekaj vsakodnevnega, vsi v družini so namreč govorili slovensko, nemško in italijansko.

 

Fotografije Štanjela (arhiv Jožeta Švaglja iz Štanjela):

 

Arhiv Jožef Švagelj-Družina Zevnik-Senni v Ferrarijevem vrtu
Arhiv Jožef Švagelj-Ferrarijev vrt v 30 letih
Arhiv Jožef Švagelj-Hotel Miramonti, 1934
Arhiv Jožef Švagelj-Trgovski dom, 1903-1905 1

 

 

Arhiv Jožef Švagelj-Stolp na vratih
Arhiv Jožef Švagelj-Stolp na vratih z južne strani
Arhiv Jožef Švagelj-Štanjel med obema vojnama
 

natisni