temperatura 17°C
smer vetra V
hitrost 4.7m/s

ddr. Marija Stanonik (2012)


Štrekljeva nagrada 2012 5

Marija Stanonik, slovstvena folkloristka in etnologinja se je rodila 23. maja 1947 na Dobračevi pri Žireh. Po osnovnošolske izobraževanju v domačih Žireh, opravljeni srednji šoli v Kranju se je vpisala na študij slavistike in etnologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1974 tudi diplomirala, na isti fakulteti pa leta 1987 tudi magistrirala. Prvo doktorsko disertacijo je opravila na zagrebški filozofski fakulteti, leta 2011 pa je svoj drugi doktorski naziv prejela na Teološki fakulteti v Ljubljani.

 

 Bila je nosilka več raziskovalnih projektov, trenutno pa vodi temeljni raziskovalni projekt Slovenski pregovori kot kulturna dediščina in je nosilka Inštitutskega raziskovalnega programa Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks.

Je članica Slovenskega etnološkega društva, Slovenističnega društva Slovenije, Svetovnega slovenskega kongresa in International Society for Folk Narrative Research.

V njeni preko 1000 enot obsežni bibliografiji je 20 znanstvenih in 6 strokovnih monografij, 64 izvirnih in 25 preglednih znanstvenih člankov ter več kot 800 drugih strokovnih prispevkov. Ddr. Marija Stanonik je bila urednica inštitutske revije Traditiones, zasnovala in urejala je zbirko folklornih pripovedi Glasovi in revijo Slovstvena folkloristika, uredila ali souredila pa je še številne druge publikacije.

 Ddr. Stanonik je vrhunska znanstvenica, ki z interdisciplinarnim pristopom povezuje razne humanistične vede. Teoretičnim podlagam folkloristike, posebej slovstvene, njeni raziskovalni identiteti in avtonomiji, utemeljeni na lastni raziskovalni praksi, domačem strokovnem izročilu, razmejitvami med etnologijo in filološkimi vedami, primerjavami z mednarodnimi tokovi,  je namenila številne razprave. Te posegajo v njeno zgodovino, teorijo in metodologijo in so sintetično predstavljene v obsežnih monografijah.

 

Celoten opus njenega dela kaže na njeno sistematično prizadevanje, da bi slovstvena folkloristika bila deležna primernega vrednotenja in da bi dobila ustrezno mesto tako v znanstveni, strokovni kakor širši kulturni zavesti. Njeno delo odgovarja tudi na praktična vprašanja, predvsem procesu izobraževanja na vseh ravneh. Pripravila je priročna učbeniška dela, namenjena spodbudam in mentorstvu, strokovnjakom in laikom ter popularizaciji.

Zbirka Glasovi, pri kateri je izšlo doslej 40 knjig iz različnih delov slovenskega etničnega prostora, je zavidanja vredna baza pripovednega gradiva, s katero se lahko pohvali redkokateri narod. Poskrbela je tudi za več zbirk slovstvene folklore. Pomemben prispevek k slovenskemu zgodovinopisju je prispevala z zbiranjem pričevanj in spominom »navadnih« državljanov na 10-dnevno vojno za obrambo samostojen Slovenija; o tem je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine leta 2012 souredila knjigo Moški na položajih, ženske v strahu, otroci v češnjah.

 

Delo ddr. Stanonik oblikuje nenehno gibanje med terenom in kabinetom. S pozornostjo na teren je povezan drug pomemben segment raziskav, tj. nenehno vračanje v domači kraj. Posvetila mu je raziskave in objave o čevljarstvu, prometu, nabiralništvu, prehrani, čipkarstvu, družinskemu življenju jezikovnih in glasbenih pojavih itn. Spoznanja so zbrana v preštevilnih člankih in monografijah.

 Z odmevnimi deli in številnimi javnimi nastopi na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah ter drugih dogodkih in prireditvah ter v medijih je prof. ddr. Marija Stanonik v zadnjih desetletjih pokazala na vlogo in pomen socialnega in duhovnega izročila teko v humanističnem raziskovanju kakor v širši javnosti. Razkrito izročilo spodbuja ustvarjalno dojemanj identitete in oblikovanje samozavesti, nenehno je snov za premislek o življenju med preteklostjo in sedanjostjo.

 

Podelitev Štrekljeve nagrade za leto 2012: Gorjansko, 9. 6. 2012

 

Štrekljeva nagrada 2012 1
Štrekljeva nagrada 2012 2
Štrekljeva nagrada 2012 3
Štrekljeva nagrada 2012 4

 

 

 

natisni