temperatura 6°C
smer vetra V
hitrost 1m/s

Jasna Majda Peršolja (2013)

Jasna Majda Peršolja je bila rojena leta 1944 v Rodiku pri Kozini. Osnovno šolo je obiskovala v Rodiku, nižjo gimnazijo v Hrpeljah, nato se je vpisala na učiteljišče v Kopru in na Pedagoško akademijo v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1966 iz zgodovine in likovne vzgoje. Po diplomi se je zaposlila v Dutovljah. Poleg poučevanja je vodila likovni krožek za nadarjene učence in zgodovinski raziskovalni krožek. Raziskovali so zgodovino na Krasu in spoznavali domače kraje (Zgodovina moje vasi, Gradišča, Najstarejše hiše, Ledinska imena in pravce, Partizansko šolstvo na Krasu, Prva svetovna vojna, Najstarejše listine in knjige, Kulturna društva, Razvoj gasilstva, Domače cerkve, Kmečka stavbna kulturna dediščina…). Revija Pionir je nagradila mlade kraške raziskovalce s povabilom na republiške raziskovalne tabore. V Dutovljah je poučevala do upokojitve.

Poleg dela z učenci je vneto zbirala ljudsko blago in iskala zgodovinske vire. Po upokojitvi je našla čas za urejanje gradiva. Napisala je v publikacijah članke z zgodovinsko tematiko s Krasa in Brkinov (Rodik med Brkini in Krasom, Lokavska čitanica in društvo Tabor, Zbor svečenikov svetega Pavla, Zgodovina Dutovelj, Cerkev Sv. Trojice v Rodiku, Cerkev Sv. Jurija v Dutovljah, Rodiški komun, Zgodovinske zdrahe med Povirjem in Lokvijo, Stoletnica ustanovitve zbora svečenikov svetega Pavla…).

Njene pravce so izhajale v mladinskih revijah: Kekec in Ciciban. Brali pa so jih na Radiu Trst, Študent, Slovenija in Koper.

Do sedaj je izdala pet samostojnih zbirk pravc: RODIŠKE PRAVCE IN ZGODBE (Založba Mladika, Lj. 2000), zbirko zgodovinskih pravc: TEMPLJARSKE PRAVCE (Sklad za Kulturne dejavnosti, izpostava Sežana, leto 2002). Z osnovno šolo K. D. Kajuh – P. Trubar iz Bazovice je zbrala ledinske in druge pravce. Izšle so spomladi leta 2005 pod naslovom TI POVEM ANO PRAVCO in leta 2006 pravce ŠKOCJANSKI KAPLANCI. Naslednje leto pa PRIČEVANJA KAMNOV IN ŠKOCJANSKIH KAPLANCEV.

Leta 2012 je izdala pripovedi, ki so jih pripovedovali invalidi paralitiki iz Slovenskega društva paralitikov TETA LIZA PARA, PRAVCE ČARA.

V soavtorstvu s Herto Sorta sta zbrali tudi stare ljudske pesmi: TAM V STARODAVNIH ČASIH – PESMI NAŠIH NON S KRASA IN BRKINOV. V prvem zvezku so v letu 1999 izšle vesele pesmi, v drugem zvezku (leta 2004) sta objavili obredne pesmi (tudi s Padrič in Gropade). V tretjem zvezku: «DEJMO, DEJMO ANO PO SLOVENSKO« so pesmi in priredbe kraških pesmi, ki so jih peli na Krasu in v Brkinih med prvo svetovno vojno, med vojnama in v času druge svetovne vojne. Izšle so leta 2005 pri Kulturnem društvu Vilenica. V letu 2009 so pesmarice ponatisnili v enotni knjigi.

Ob svetem Jakobu leta 2009 je izdala obsežno delo zgodovine rodiških rodov z naslovom RODIŠKI RODOVI, kjer je opisala vse rodiške družine od 16. Stoletja do danes.

natisni