temperatura 7°C
smer vetra SZ
hitrost 0.6m/s

mag. Igor Cvetko (2014)

Mag. Igor Cvetko se je rodil 1. septembra 1949 v Ljubljani. Na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje je zaključil študij violine, na univerzi pa je študiral kemijo in muzikologijo. Cvetko se je že zgodaj povezal z glasbo, pozneje  se je posvetil tudi   znanstvenemu preučevanju le-te. Delo mag. Igorja Cvetka je bogato razpredeno tako po znanstvenem kot umetnostnem področju, zato vsako od teh posebej zasluži obravnavo:

 

 

1.      Pedagoško delo. Med letoma 1990 in 2000 je Igor Cvetko predaval etnomuzikologijo na Pedagoški fakulteti v Mariboru in Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za muzikologijo in Oddelku za etnologijo. Študentom je dal dobre osnove iz etnomuzikološke vede, predvsem pa jim je  področje znal približati  in jim odpreti širok vpogled v vedo in kulturo z bogato zakladnico praktičnih izkušenj pri zbiranju glasbenega in etnografskega gradiva na terenu.

2.      Pomembno Cvetkovo znanstveno in  etnomuzikološko delo sodi v čas med letoma 1982 in 1997 , ko je v Sekciji za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU (danes Glasbenonarodopisni inštitut)  poleg rednega inštitutskega dela: terenskega snemanja, transkribiranja … svoja znanstvena vprašanja usmeril v raziskovanje glasbil in zvočil ter zvoka v ljudskih šegah. Z magistrskim delom Jest sem Vodovnik Juri. O slovenskem ljudsem pevcu 1791–1858 pa je odprl vprašanja ljudskega, avtorskega, teorijo o anonimnem ustvarjalcu iz skupnosti pa postavil pod vprašaj.

3.      Glasbeno godčevska dejavnost je pri Igorju Cvetku izjemno dragocena.  Medtem ko je večina znanstvenikov usmerjenih v teoretsko delo brez praktičnih preverjanj, pa je Cvetko svoja terenska in znanstvena spoznanja vzporedno preverjal in prevajal v umetniško in izvajalsko prakso. Tako je v obdobju med letoma 1992 in 1993 igral v preporodni godčevski zasedbi Trinajsto prase, z njo nastopal na festivalih in koncertih ter vedenje o slovenski inštrumentalni ljudski glasbi, godčevskih zasedbah in izvajalskih praksah širil tudi v mednarodnem prostoru.

4.      Kustodiiranje. Leta 2001 je Igor Cvetko svoje terensko in znanstveno delo nadaljeval v okviru kustodiata za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer je bil zadolžen za področje slovenskih ljudskih glasbil, mask in ljudskega verovanja. Iz tega obdobja nam najbolj ostaja v spominu odmevna razstava z naslovom Zvoki Slovenije: od ljudskih godcev do avsenikov leta 2007.   Cvetko je s tem postavil na ogled številna glasbila in zvočila; postavil jih je v zgodovinske in družbene kontekste, hkrati pa odprl številna vprašanja o  širšem razumevanju ljudskega in nujnosti stalnih folklorističnih in kulturoloških raziskovanj ter predstavitev.

5.      Lutkarstvo in izobraževanje. Danes Igor Cvetko na tem področju združuje  in dopolnjuje vsa svoja življenjska zanimanja. Znanstvena dognanja in premisleki skupaj z umetniškimi refleksijami v smereh glasbe, risbe in (lutkovnega) gledališča se združujejo in plemenitijo njegova prizadevanja za najmlajše. Prav tu je Cvetko napravil pionirsko delo, saj že od leta v knjižnih oblikah in gledaliških predstavah ponuja ustvarjalnost, umetniško izražanje in (znanstveno) (s)poznavanje sveta glasbenega izročila otrok, lutkarstvo, dediščino glasbil in zvočil ter že pozabljeno zakladnico otroških iger (Slovenske otroške prstne igre, 1996; Najmanjše igre na Slovenskem, 2000; Trara, pesem pelja, 2004; Aja, tutaja, slovenske ljudske uspavanke, 2005; Veliko malo prstno gledališče, 2010). S tem delom ponuja  otroku umetniški dogodek ali pa ga postavlja v center ustvarjalnega procesa.  To delo uresničuje v gledališču Zapik, ustanovljenem leta 1997. V okviru Zapikovih dejavnosti je na predavanjih in seminarjih znanje in izkušnje s področja lutkarstva, ljudske glasbe in otroškega izročila  posredoval številnim učiteljem in vzgojiteljem. Aktivno je sodeloval pri pripravi učnega načrta za vrtce Ministrstva za šolstvo in šport RS

 

Mag. Igor Cvetko je  znanstvenik in umetnik. Ima izjemno sposobnost, da na eni strani opazuje kot razmišljujoč, preiskujoč um,  hkrati pa ustvarja  nove umetniške kreacije. V njih  se povezujejo spoznanja in umetniške refleksije, kar kaže na izjemno širino njegovega uma in duha. Zaradi njegovega  zbirateljskega, znanstvenega, publicističnega, pedagoškega pa tudi umetniškega dela na polju ljudske pesmi in glasbe magistra Igorja Cvetka lahko uvrščamo med dostojne naslednike dr. Karla Štreklja. Podelitev nagrade temu vsestranskemu etnomuzikologu se zato zdi več kot primerna.

 

Predlog sta sestavili:

dr. Urša Šivic, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta

Jasna Vidaković, upokojena sodelavka Radia Slovenija

 

 

 

 

natisni