temperatura 26°C
smer vetra SV
hitrost 2.6m/s

Ostala obvestila za občane

Vabilo na predstavitev knjige RAZŠIRJENOST UPORABE RAZLIČNIH VRST KAMNA V ARHITEKTURI MESTA SEŽANA


Datum: 03.10.2016

 

 

 

 

 

Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica in Občina Komen vabita na predstavitev knjige z naslovom:

"RAZŠIRJENOST UPORABE RAZLIČNIH VRST KAMNA V ARHITEKTURI MESTA SEŽANA" avtorja mag. Davorja Kernela, višjega kustosa Goriškega muzeja,

                            v četrtek, 6. 10. 2016, ob 19.00 uri v Zadružni dom Komen

 Ob omembi besede kras človek kaj hitro pomisli na kraški pršut, kraški teran ali pa na ime matičnega Krasa: Tržaško-komenski kras. Vsem pojmom je skupna ena stična točka - to je kamen. Stara vaška jedra in posamezne hiše ter drugi objekti so po navadi iz naravnega kraškega kamna. Starejše stavbe v mestih tudi, vendar ne vse.

Toda tu se postavljajo vprašanja: Ali so res prav vsi gradbeni in arhitekturni elementi iz naravnega kraškega kamna? Ali je njegova uporaba res vsestranska, kot se nam zdi na prvi pogled, in ali je uporaba domačega kamna res samozadostna ter ne dovoljuje uporabe nobenega drugega materiala? Moj namen ni prikazati strogo arhitekturnega ali gradbenega vidika uporabe domačega naravnega kamna. Kot zgodovinar in umetnostni zgodovinar bom podal nekakšen interdisciplinarni pregled »arhitekturnega in gradbenega dogajanja« v mestu Sežana. Pri izgradnji posameznih stavb, bodisi starejših ali mlajših, so večinoma uporabljali lokalni kamen. V dodatnih stavbnih elementih pa tudi tujerodnega. Ob natančnejši analizi arhitekture v Sežani in v raziskavi, ki sem jo opravil v preteklih letih, sem ugotovil, da je bila raba, zlasti različnih vrst marmorja, granita in drugih vrst kamna, sprva precej smiselna in logična. Pozneje, zlasti po drugi svetovni vojni, temu ni bilo več tako. Velikokrat je bilo za takšno uporabo krivo pomanjkanje denarja ali pa sprotno »kleščenje« proračuna za dokončanje določenih projektov.

V naslednjih poglavjih so prikazane nekatere pomembnejše stavbe, ki so, vsaka po svoje, zaznamovale razvoj mesta v določenem obdobju. Ne gre za kronološki prikaz, pač pa je merilo dejstvo, da se je mesto razvijalo in širilo od vzhoda proti zahodu. Opis stavb na Partizanski cesti se začne z današnjim hotelom Residence - Kraški biser in se konča z novogradnjo upravne stavbe podjetja Marmor Sežana, d. d., medtem ko Vila Carsolina začenja del z opisom stavb izven Partizanske ceste, ki se konča s kompleksom gradenj na lokaciji železniške postaje.

 

 

 

natisni