Janez Dolenc (2006)
Iz utemeljitve ob podelitviŠtrekljeve nagrade:
Prof. Janez Dolenc je že kot 14-letni dijak (leta 1940), zapisal 8 povedk, ki jih je slišal od svojih najbližjih. Druga svetovna vojna je pretrgala njegovo šolanje, čas pa je bil tudi za zbiranje vse prej kot ugoden. V začetku leta 1945 je bil komaj osemnajstleten Dolenc odveden v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Po prihodu domov zaradi poslabšanja zdravja ni mogel takoj nadaljevati šolanja, ki ga je bil začel v Kranju. Dobro leto, ki ga je prebil doma je izkoristil za sistematično zbiranje etnološkega in folklornega gradiva v domačem kraju in njegovi okolici ter ga dokumentiral do dne natančno. Svoj izid je dočakalo po dobrih petdesetih letih v knjigi z naslovom Kres na grebljici (Glasovi 22, Ljubljana 2000). Precejšen del tega njegovega gradiva sta v svojih knjigah uporabila Vinko Moederndorfer in Niko Kuret. leta 1952 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za nalogo z naslovom Pripovedi Poljanskega narečja in se še istega leta vključil v ekipo Borisa Orla pri akcijah Slovenskega etnografskega muzeja.
Leta 1956 je diplomiral na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Po končanem študiju se je zaposlil kot profesor slovenščine na učiteljišču v Tolminu. Ostal je zvest svoji folkloristični usmerjenosti in je za strokovni izpit leta 1961 napisal obsežno razpravo Pouk ljudskega slovstva na učiteljišču.
Nabral je bogato zbirko najrazličnejšega etnološkega in folklornega gradiva, največ slovstvene folklore. Na policah njegovega domačega arhiva je tako čez petdeset skrbno urejenih map. Iz tega gradiva so leta 1989 pri Mladinski knjigi izšle Tolminske pravljice, leta 1992 pa v knjigi Zlati bogatin izbrane povedke s Tolminskega.
Biografija prof. Dolenca obsega okrog 320 strokovnih člankov in razprav, od katerih jih je z etnološko in folkloristično tematiko 111. Objavil je 6 samostojnih knjižnih del, med drugim tudi književno monografijo o Simonu Gregorčiču (izšla leta 1989) ter o Francetu Bevku (izšla leta 1990).
V zadnjih letij je prof. Dolenc v Loških razgledih sistematično objavljal študiozne razprave o življenju in delu svojega rojaka Gregorja Kreka, prvega profesorja slovanske filologije na Univerzi v Gradcu. Prof. Dolenc je bil tudi pobudnik simpozija o Kreku, ter je kasneje na tem (v organizaciji Slavističnega društva in Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU) tudi odločilno sodeloval.
Prof. Dolenc je od leta 1992 častni član Slavističnega društva Slovenije.
