Dobitnik Štrekljeve nagrade 2023 - Nužej Tolmaier
Nužej Tolmaier je bil dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze (KKZ), ene izmed osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev in je sedanji predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik (SNUJ) v Celovcu. Kot neutrudni kulturnik slovenske narodne skupnosti je vse svoje življenje vzorno skrbel za slovensko kulturno dejavnost na avstrijskem Koroškem, pri čemer se je še posebej prizadeval za mladino. Hkrati mu je bilo pomembno ohranjanje slovenske kulturne dediščine, zlasti je tukaj treba omeniti slovensko pesemsko izročilo. Za njegovo življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za njegovo osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci sta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev leta 2022 Nužeju Tolmaierju podelila Tischlerjevo nagrado.
Nužej Tolmaier je bil rojen leta 1942 v taborišču Frauenaurach v Erlangenu, kamor je bila njegova družina izseljena. Kulturnopolitično je dejaven vse svoje življenje. Leta 1965 je začel delovati pri Krščanski kulturni zvezi in Narodnem svetu koroških Slovencev v Celovcu. Decembra 1965 je bil izvoljen za tajnika KKZ, to funkcijo je opravljal 39 let – do marca leta 2004. V času njegovega delovanja je Krščanska kulturna zveza razvila široko dejavnost, ki sega na vsa področja kulture – od gledališča, glasbe in literature do raziskovalnih dejavnosti uglednih strokovnjakov različnih kulturoloških strok – in nastala je bogata zbirka znanstvenih monografij, strokovnih člankov, zbirk, poročil idr.
Nužej Tolmaier je bil kot tajnik skupaj s predsedniki KKZ med pobudniki številnih dejavnosti, ki so postale stalnica delovanja organizacije. Posebno pozornost so namenili učenju in izpopolnjevanju slovenskega jezika med mladimi. V ta namen so pri KKZ začeli organizirano gledališko in lutkarsko dejavnost, nudili so pomoč gledališkim in lutkovnim skupinam pri slovenskih kulturnih društvih na podeželju, organizirali so gledališke delavnice v Fiesi oz. kasneje v Ankaranu, nadalje Jezikovne počitnice v Novem mestu, Teden mladih umetnikov na Rebrci ter govorniške in literarne natečaje za mlade. Prav tako jim je bil pomemben pouk v slovenskem jeziku na glasbenem področju. Organizirali so neštete glasbene delavnice in seminarje in vsakoletna Srečanja otroških in mladinskih zborov. Z vso močjo se je Nužej Tolmaier trudil, da bi zaživela Slovenska glasbena šola na Koroškem.
K stalnicam KKZ štejeta nadalje izvedba vsakoletne pevske revije Koroška poje in Slovenski gledališki praznik v mestnem gledališču v Celovcu. Prav tako je Nužej Tolmaier imel na skrbi organizacijo vsakoletnih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem.
Kot tajnik KKZ je imel Nužej Tolmaier velike zasluge za ustanovitev Etnološkega muzeja na Kostanjah, ki je odprl vrata leta 2002. Pri postavitvi zbirke je sodeloval tudi inštitut Urban Jarnik, za katerega ima pomembne zasluge tudi Nužej Tolmaier. Bil je med pobudniki za ustanovitev etnološkega oddelka znotraj KKZ. Etnološki oddelek je bil ustanovljen v letu 1983, s pomočjo številnih zunanjih sodelavcev, etnologov in strokovnjakov drugih ved, pa so od tega leta naprej potekale pomembne raziskave in dokumentacije na področju etnologije. Od leta 2004 je Nužej Tolmaier predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je bilo ustanovljeno v letu 1994, in je od takrat pravni nosilec Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu.
Pri vseh naštetih dejavnostih je bil Nužej Tolmaier odličen organizator, ki ni le spremljal raziskav na terenu in v arhivih, temveč jih je tudi vsebinsko sooblikoval. Omogočil je izid številnih vsebinsko bogatih publikacij, ki za vedno ohranjajo slovensko kulturno dediščino na avstrijskem Koroškem.
Nužej Tolmaier ima kot dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze (KKZ) in predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik tudi velike zasluge za dokumentiranje in ohranjanje ljudske pesmi na Koroškem. Omogočil in spremljal je številne raziskave in se trudil za pripravo in tisk notnih zbirk, v prepričanju, da je treba ljudstvu vrniti dragocen zaklad pesmi, ki so ga zaupali raziskovalcem. Tudi danes podpira in spodbuja izdajo notnih zbirk koroških glasbenih ustvarjalcev in notnih zapisov koroških pesmi iz zapuščin slovenskih glasbenikov, in tako omogoča, da gradivo ne ostane v arhivih, temveč prihaja v roke uporabnikov, pevcev in pevk.
KKZ in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik sta na pobudo Nužeja Tolmaierja prejela številne zapuščine koroških duhovnikov in kulturnih ustvarjalcev, ki vsebujejo tudi dragoceno notno gradivo ali pa do sedaj še neobjavljene rokopisne zapise pesmi in posnetke s terenskih raziskav. V nekaterih zapuščinah so se nahajale tudi dragocene ohranjene rokopisne pesmarice iz 19. stoletja. Nužej Tolmaier tudi spodbuja zbore, glasbene skupine, pevce, starejše in mlajše skladatelje, da sežejo v skrinjo koroških ljudskih pesmi, iz česar nastaja bogata produkcija priredb za pevske zbore, skupine in soliste.
Tolmaierjeva ljubezen do domače ljudske pesmi najglobje prihaja do izraza v zbirki ljudskih pesmi z naslovom Tiha zemlja, v kateri je v skoraj desetletnem delu zbral pesmi iz svojega domačega kraja Radiš in okolice.
Slovenska ljudska pesem ni bila le v veselje, temveč tudi v oporo v hudih časih. Tudi v izgnanstvu, ki je postalo Nužeju Tolmaierju rojstni kraj, je pesem dajala upanje na boljši jutri. To upanje Nužeju Tolmaierju v življenju nikoli ni usahnilo. Radišam in okolici in celotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru je v letu 2017 poklonil pesmi z Radiš in iz okolice iz daljne in bližnje preteklosti v upanju, da jih bomo peli tudi še jutri.
Povzeto po utemeljitvi predlagateljev Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik in Krščanske kulturne zveze.
