temperatura 23°C
smer vetra J
hitrost 1.4m/s

Sporočila za javnost

Povečan pojav pinijevega sprevodnega prelca v zgodnjih pomladnih mesecih


Datum: 17.01.2022

Domačini in naključni sprehajalci, ki v teh zgodnjih, še predpomladnih mesecih obiskujejo Kras, na našo občino vse pogosteje naslavljajo opozorila pred povečanim pojavom gosenic pinijevaga sprevodnega prelca.

Vsi dovolj ozaveščeni starši, lastniki domačih živali, pa tudi ostali, vemo, da je stik z gosenicami lahko zelo neprijeten, za živali pa lahko celo usoden.

Tisti, ki smo na Krasu zrasli, ta pojav poznamo in vemo, da gre za naravni razvojni ciklus gosenice, Ta  je na naših borovcih prisoten od vedno. Zlasti v pomladnem času. Intenziteto in čas pojava pa določa narava sama. V zadnjih letih, ko ni več »pravih« zim, se s tem pojavom srečujemo vedno bolj zgodaj. Pa tudi sprehajalcev v naravi nas je vse več, zato dodatna previdnost pri srečevanju z omenjenim škodljivcem nikakor ne bo odveč.

Pinijev in hrastov sprevodni prelec sta vrsti metulja, katerih razvojne oblike veljajo za ene glavnih škodljivcev borov in pogoste škodljivce hrastov (predvsem v mediteranskem področju, tudi v Sloveniji). Njune gosenice se premikajo v značilnih »vlakih« in predstavljajo veliko nevarnost za ljudi in živali, predvsem pse. Poznamo še druge vrste iz rodu Thaumetopoea, katerih gosenice lahko izzovejo močno vnetno/alergijsko reakcijo po stiku s kožo in sluznicami, najdemo pa jih od centralne Evrope, preko Mediterana do Afrike.

Sprevode gosenic začnemo opažati začetek pomladi. Že prvi dvig temperature jih spodbudi, da začnejo zapuščati gnezda in iščejo hrano ter prostor za zabubitev. Poraščene so s številnimi drobnimi hitinskimi dlačicami, v katerih se skriva dražljiva beljakovina thaumetopoetin, ki povzroči IgE neodvisno degranulacijo mastocitov, kar lahko vodi v hudo alergijsko/vnetno reakcijo.

Navadno pridejo psi in mačke v kontakt z gosenicami, ko se te gibajo po tleh v sprevodih. Redkeje se zgodi, da gnezdo gosenic pade na tla, njihove dlačice pa raznese veter.

Znaki, ki jih lahko opazi lastnik živali v primeru stika gosenice z ustno sluznico

Živčnost, pogosto požiranje, praskanje s tačkami po gobčku, povečano slinjenje. Po nekaj minutah se pojavi oteklina gobca in jezika. Včasih so znaki tako hudi, da žival težko zapre gobec in ima težave z dihanjem, pojavi se lahko tudi cianoza (modro obarvanje) jezika zaradi oteženega odtekanja krvi ter odmiranje tkiva na prizadetem področju. Če žival gosenico požre, se pojavita bruhanje in driska. V primeru stika dlačic z očmi pride do vnetja očesnih vek in očesnih veznic – oko je priprto/zaprto, žival pogosteje mežika. Pojavita se lahko tudi pregrevanje in pohitreno dihanje. Poškodbe kože so pri psih redke. V hujših primerih ali ob prepočasnem ukrepanju se pojavijo tudi sistemski znaki, ki lahko vodijo v pogin živali.

Največ opisanih primerov stika z gosenicami je pri psih, vendar ne smemo pozabiti niti na mačke, saj jih lahko radovednost in lovski nagon privedeta do tega, da pridejo v kontakt z gosenicami. Pri mačkah so klinični znaki podobni kot pri psih.

V primeru suma stika živali z gosenico sprevodnega prelca TAKOJ poiščite veterinarsko pomoč! Okrevanje živali je v veliki meri odvisno od hitrosti nudenja veterinarske pomoči. Prizadeto mesto sperite z (toplo) vodo. Drgnjenje/brisanje prizadetega mesta ni priporočljivo, saj se dlačice ob tem lomijo in prihaja do dodatnega sproščanja toksina.

Veterinar bo živali nudil podporno zdravljenje s protivnetnimi zdravili in antihistaminiki ter tekočinsko terapijo in zaščito za želodec, po potrebi bo dodal antibiotik. V primeru hude dihalne stiske je potrebna vstavitev tubusa v sapnik, kar omogoči živali lažje dihanje, ob znakih šoka pa tudi aplikacija adrenalina.
Pomembno je, da se v pomladanskih mesecih izogibamo borovim gozdovom oz. imamo živali ves čas pod nadzorom (na povodcu).

Občinska uprava občine Komen

prelec
prelec
prelec

 

natisni