S šolanjem je začel v Gorjanskem in nadaljeval v Gorici, kjer je končal klasično gimnazijo. Leta 1878 je odšel na Dunaj študirat slavistiko, klasično filologijo in primerjalno jezikoslovje. Pri prof. dr. Miklošiču je 1884 zagovarjal doktorsko disertacijo o fonologiji narečja na goriškem srednjem Krasu. Leta 1886 je nadaljeval z raziskovanjem morfologije in naglaševanja kraškega narečja. Leta 1897 je na Univerzi v Gradcu postal izredni profesor za slovansko filologijo s posebnim poudarkom na slovenskemu jeziku in slovstvu, leta 1906 je bil vodja seminarja za slovansko filologijo. Leta 1908 je na graški univerzi postal redni profesor. V Gradcu je poleg slovenskega jezika in književnosti (kot prvi univerzitetni profesor je predaval slavistiko v slovenskem jeziku) predaval tudi staro cerkveno slovanščino in srbohrvaščino. Leta 1879 je na Dunaju skupaj s slovenskimi študenti ustanovil Slovensko literarno društvo, kjer so se učili slovenskega pisanja. Bil je najodličnejši varuh lepote in čistoče slovenskega jezika.

V slovenske kulturno-zgodovinski anale je zapisan tudi kot neprekosljiv pobudnik in organizator zbiranja ljudskih pesmi. Z zbirateljskim delom je začel že v srednji šoli, ko je ruskemu profesorju J. Baudouinu de Courtenayu pomagal zbirati gradivo za zahodnoslovanska narečja in folkloro. Leta 1886 mu je Slovenska Matica zaupala v urejanje Slovenske narodne pesmi, ki so najprej izšle v dveh snopičih, po njegovi smrti pa je njegov učenec J. Glonar uredil še dva snopiča. Število nabranih pesmi z napevi je do leta njegove smrti doseglo in preseglo številko 10.000. S tem monumentalnim delom je postavil znanstvene temelje slovenski etnologiji, predvsem pri uveljavljanju strokovnih vidikov in prijemov etnološkega raziskovalnega dela, ki so še danes aktualni.

Listino o ustanovitvi nagrade Karla Štreklja so 27. 12. 1999 podpisali župani Občin Komen, Divača, Hrpelje-Kozina ter Sežana, predsednik UO SLKD RS ter predsednik Kulturnega društva »Karel Štrekelj« Komen z ugotovitvijo, da je tako na Krasu kot v ostalem slovenskem narodnostnem prostoru še veliko neodkritih in nezapisanih ljudskih besedilnih in pevskih zakladov, ki so pomembni za slovensko identiteto.

Spominska soba jezikoslovca, publicista, slavista in narodopisca dr. Karla Štreklja je postavljena v njegovi rojstni hiši (Gorjansko 99). Razstava prikazuje njegovo življenjsko pot, ter poleg njegovega najbolj poznanega glavnega dela (zbirke slovenskih ljudskih pesmi v štirih knjigah) tudi druge, prav tako pomembne stvaritve. Ob spominu na 150-letnico njegovega rojstva je bil pred rojstno hišo postavljen doprsni kip avtorja Begić Mirsada.

Ogled spominske sobe dr. Karla Štreklja je možen po predhodni najavi: tel: +386 (0)31 514 663 (g. Pavel)

Za občane // Vaške skupnosti

Gorjansko

Novice Občine Komen